Morphologically from корхтамс (korhtams, “to speak”) + -кс (-ks, “”).
корхтамакс • (korhtamaks)
singular | plural | |
---|---|---|
nominative | корхтамакс (korhtamaks) | корхтамакст (korhtamakst) |
genitive | корхтамаксонь (korhtamaksoń) | — |
dative | корхтамаксонди (korhtamaksońďi) | — |
ablative | корхтамакста (korhtamaksta) | — |
inessive | корхтамаксса (korhtamakssa) | — |
elative | корхтамаксста (korhtamakssta) | — |
illative | корхтамаксс (korhtamakss) | — |
prolative | корхтамаксова (korhtamaksova) | — |
comparative | корхтамаксшка (korhtamaksška) | — |
translative | корхтамаксокс (korhtamaksoks) | — |
abessive | корхтамаксфтома (korhtamaksftoma) | — |
causative | корхтамаксонкса (korhtamaksonksa) | — |
singular | plural | |
---|---|---|
nominative | корхтамакссь (korhtamakśś) | корхтамаксне (korhtamakśńe) |
genitive | корхтамаксть (korhtamakśť) | корхтамакснень (korhtamakśńeń) |
dative | корхтамаксти (korhtamakśťi) | корхтамаксненди (korhtamakśńeńďi) |