From любъ (ljubŭ) + дѣꙗти (dějati).
любодѣꙗниѥ • (ljubodějanije) n
singular | dual | plural | |
---|---|---|---|
nominative | любодѣꙗниѥ ljubodějanije |
любодѣꙗнии ljubodějanii |
любодѣꙗниꙗ ljubodějanija |
genitive | любодѣꙗниꙗ ljubodějanija |
любодѣꙗнию ljubodějaniju |
любодѣꙗнии ljubodějanii |
dative | любодѣꙗнию ljubodějaniju |
любодѣꙗниема ljubodějaniema |
любодѣꙗниемъ ljubodějaniemŭ |
accusative | любодѣꙗниѥ ljubodějanije |
любодѣꙗнии ljubodějanii |
любодѣꙗниꙗ ljubodějanija |
instrumental | любодѣꙗниемь ljubodějaniemĭ |
любодѣꙗниема ljubodějaniema |
любодѣꙗнии ljubodějanii |
locative | любодѣꙗнии ljubodějanii |
любодѣꙗнию ljubodějaniju |
любодѣꙗниихъ ljubodějaniixŭ |
vocative | любодѣꙗниѥ ljubodějanije |
любодѣꙗнии ljubodějanii |
любодѣꙗниꙗ ljubodějanija |