Inherited from Proto-Slavic *o(b)čьrťe.
очрьще • (očrĭšte) n
singular | dual | plural | |
---|---|---|---|
nominative | очрьщѥ očrĭštje |
очрьщи očrĭšti |
очрьщꙗ očrĭštja |
genitive | очрьщꙗ očrĭštja |
очрьщю očrĭštju |
очрьщи očrĭšti |
dative | очрьщю očrĭštju |
очрьщема očrĭštema |
очрьщемъ očrĭštemŭ |
accusative | очрьщѥ očrĭštje |
очрьщи očrĭšti |
очрьщꙗ očrĭštja |
instrumental | очрьщемь očrĭštemĭ |
очрьщема očrĭštema |
очрьщи očrĭšti |
locative | очрьщи očrĭšti |
очрьщю očrĭštju |
очрьщихъ očrĭštixŭ |
vocative | очрьщѥ očrĭštje |
очрьщи očrĭšti |
очрьщꙗ očrĭštja |