пощекота́вший • (poščekotávšij)
masculine | neuter | feminine | plural | ||
---|---|---|---|---|---|
nominative | пощекота́вший poščekotávšij |
пощекота́вшее poščekotávšeje |
пощекота́вшая poščekotávšaja |
пощекота́вшие poščekotávšije | |
genitive | пощекота́вшего poščekotávševo |
пощекота́вшей poščekotávšej |
пощекота́вших poščekotávšix | ||
dative | пощекота́вшему poščekotávšemu |
пощекота́вшей poščekotávšej |
пощекота́вшим poščekotávšim | ||
accusative | animate | пощекота́вшего poščekotávševo |
пощекота́вшее poščekotávšeje |
пощекота́вшую poščekotávšuju |
пощекота́вших poščekotávšix |
inanimate | пощекота́вший poščekotávšij |
пощекота́вшие poščekotávšije | |||
instrumental | пощекота́вшим poščekotávšim |
пощекота́вшей, пощекота́вшею poščekotávšej, poščekotávšeju |
пощекота́вшими poščekotávšimi | ||
prepositional | пощекота́вшем poščekotávšem |
пощекота́вшей poščekotávšej |
пощекота́вших poščekotávšix |