Inherited from Proto-Slavic *svěťьnikъ. By surface analysis, свѣща (svěšta, “candle”) + -ьникъ (-ĭnikŭ)
свѣщьникъ • (svěštĭnikŭ) m
singular | dual | plural | |
---|---|---|---|
nominative | свѣщьникъ svěštĭnikŭ |
свѣщьника svěštĭnika |
свѣщьници svěštĭnici |
genitive | свѣщьника svěštĭnika |
свѣщьникоу svěštĭniku |
свѣщьникъ svěštĭnikŭ |
dative | свѣщьникоу svěštĭniku |
свѣщьникома svěštĭnikoma |
свѣщьникомъ svěštĭnikomŭ |
accusative | свѣщьникъ svěštĭnikŭ |
свѣщьника svěštĭnika |
свѣщьникꙑ svěštĭniky |
instrumental | свѣщьникомъ svěštĭnikomŭ |
свѣщьникома svěštĭnikoma |
свѣщьникꙑ svěštĭniky |
locative | свѣщьницѣ svěštĭnicě |
свѣщьникоу svěštĭniku |
свѣщьницѣхъ svěštĭnicěxŭ |
vocative | свѣщьниче svěštĭniče |
свѣщьника svěštĭnika |
свѣщьници svěštĭnici |