Inherited from Proto-Slavic *močiti.
mòčiti impf (Cyrillic spelling мо̀чити)
Infinitive: močiti | Present verbal adverb: mòčēćī | Past verbal adverb: — | Verbal noun: mòčēnje | ||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Number | Singular | Plural | |||||
Person | 1st | 2nd | 3rd | 1st | 2nd | 3rd | |
Verbal forms | ja | ti | on / ona / ono | mi | vi | oni / one / ona | |
Present | močim | močiš | moči | močimo | močite | moče | |
Future | Future I | močit ću1 močiću |
močit ćeš1 močićeš |
močit će1 močiće |
močit ćemo1 močićemo |
močit ćete1 močićete |
močit će1 močiće |
Future II | bȕdēm močio2 | bȕdēš močio2 | bȕdē močio2 | bȕdēmo močili2 | bȕdēte močili2 | bȕdū močili2 | |
Past | Perfect | močio sam2 | močio si2 | močio je2 | močili smo2 | močili ste2 | močili su2 |
Pluperfect3 | bȉo sam močio2 | bȉo si močio2 | bȉo je močio2 | bíli smo močili2 | bíli ste močili2 | bíli su močili2 | |
Imperfect | močah | močaše | močaše | močasmo | močaste | močahu | |
Conditional I | močio bih2 | močio bi2 | močio bi2 | močili bismo2 | močili biste2 | močili bi2 | |
Conditional II4 | bȉo bih močio2 | bȉo bi močio2 | bȉo bi močio2 | bíli bismo močili2 | bíli biste močili2 | bíli bi močili2 | |
Imperative | — | moči | — | močimo | močite | — | |
Active past participle | močio m / močila f / močilo n | močili m / močile f / močila n | |||||
Passive past participle | močen m / močena f / močeno n | močeni m / močene f / močena n | |||||
1 Croatian spelling: others omit the infinitive suffix completely and bind the clitic. 2 For masculine nouns; a feminine or neuter agent would use the feminine and neuter gender forms of the active past participle and auxiliary verb, respectively. 3 Often replaced by the past perfect in colloquial speech, i.e. the auxiliary verb biti (to be) is routinely dropped. 4 Often replaced by the conditional I in colloquial speech, i.e. the auxiliary verb biti (to be) is routinely dropped.
|