From Proto-Slavic *otьčina. By surface analysis, отьць (otĭcĭ) + -ина (-ina).
отьчина • (otĭčina) f
singular | dual | plural | |
---|---|---|---|
nominative | отьчина otĭčina |
отьчинѣ otĭčině |
отьчинꙑ otĭčiny |
genitive | отьчинꙑ otĭčiny |
отьчиноу otĭčinu |
отьчинъ otĭčinŭ |
dative | отьчинѣ otĭčině |
отьчинама otĭčinama |
отьчинамъ otĭčinamŭ |
accusative | отьчинѫ otĭčinǫ |
отьчинѣ otĭčině |
отьчинꙑ otĭčiny |
instrumental | отьчиноѭ otĭčinojǫ |
отьчинама otĭčinama |
отьчинами otĭčinami |
locative | отьчинѣ otĭčině |
отьчиноу otĭčinu |
отьчинахъ otĭčinaxŭ |
vocative | отьчино otĭčino |
отьчинѣ otĭčině |
отьчинꙑ otĭčiny |