Conjugaison du verbe čihttet (infinif : čihttet).
| Indicatif | Conditionnel | Potentiel | Impératif | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Présent | Prétérit | Présent | Présent | Présent | |
| je | čihtten | čihttejin | čihttešin | čihttežan | čihttejehkon |
| tu | čihttet | čihttejit | čihttešit | čihttežat | čihtte |
| il/elle | čihtte | čihttii | čihttešii | čihtteža | čihttejehkos |
| nous deux | čihttejetne | čihttiime | čihttešeimme | čihttežetne | čihttejeahkku |
| vous deux | čihttebeahtti | čihttiide | čihttešeidde | čihttežeahppi | čihttejeahkki |
| ils/elles deux | čihtteba | čihttiiga | čihttešeigga | čihttežeaba | čihttejehkoska |
| nous | čihttet | čihttiimet | čihttešeimmet | čihttežat | čihttejehkot čihttejeahkkot |
| vous | čihttebehtet | čihttiidet | čihttešeiddet | čihttežehpet | čihttejehket |
| ils/elles | čihttejit | čihtteje čihttejedje |
čihttešedje | čihttežit | čihttejehkoset |
| thème négatif | čihtte | čihtten | čihtteše | čihtteš | čihtte |
| Participe passé | čihtten | ||||
| Abessif | čihttekeahttá | ||||
| Gérondif | čihttedettiin | ||||
| Nom d’action | čihtten | ||||