Conjugaison du verbe beaškit (infinif : beaškit).
Indicatif | Conditionnel | Potentiel | Impératif | ||
---|---|---|---|---|---|
Présent | Prétérit | Présent | Présent | Présent | |
je | beaškkán | bešken | beaškkášin | beškkežan | beškon |
tu | beaškkát | bešket | beaškkášit | beškkežat | beaškke |
il/elle | beašká | beškkii | beaškkášii | beškkeža | beškos |
nous deux | beške | beškkiime | beaškkášeimme | beškkežetne | beašku |
vous deux | beaškibeahtti | beškkiide | beaškkášeidde | beškkežeahppi | beaški |
ils/elles deux | beaškiba | beškkiiga | beaškkášeigga | beškkežeaba | beškoska |
nous | beaškit | beškkiimet | beaškkášeimmet | beškkežat | beaškut beškot |
vous | beaškibehtet | beškkiidet | beaškkášeiddet | beškkežehpet | beašket |
ils/elles | bešket | beške | beaškkášedje | beškkežit | beškoset |
thème négatif | beaškke | beaškán | beaškkáše | beškkeš | beaškke |
Participe passé | beaškán | ||||
Abessif | beaškkekeahttá | ||||
Gérondif | beaškkidettiin | ||||
Nom d’action | beaškin |