Conjugaison du verbe plokket (infinif : plokket).
Indicatif | Conditionnel | Potentiel | Impératif | ||
---|---|---|---|---|---|
Présent | Prétérit | Présent | Présent | Présent | |
je | plokken | plokkejin | plokkešin | plokkežan | plokkejehkon |
tu | plokket | plokkejit | plokkešit | plokkežat | plokke |
il/elle | plokke | plokkii | plokkešii | plokkeža | plokkejehkos |
nous deux | plokkejetne | plokkiime | plokkešeimme | plokkežetne | plokkejeahkku |
vous deux | plokkebeahtti | plokkiide | plokkešeidde | plokkežeahppi | plokkejeahkki |
ils/elles deux | plokkeba | plokkiiga | plokkešeigga | plokkežeaba | plokkejehkoska |
nous | plokket | plokkiimet | plokkešeimmet | plokkežat | plokkejehkot plokkejeahkkot |
vous | plokkebehtet | plokkiidet | plokkešeiddet | plokkežehpet | plokkejehket |
ils/elles | plokkejit | plokkeje plokkejedje |
plokkešedje | plokkežit | plokkejehkoset |
thème négatif | plokke | plokken | plokkeše | plokkeš | plokke |
Participe passé | plokken | ||||
Abessif | plokkekeahttá | ||||
Gérondif | plokkedettiin | ||||
Nom d’action | plokken |