Conjugaison du verbe skruvet (infinif : skruvet).
| Indicatif | Conditionnel | Potentiel | Impératif | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Présent | Prétérit | Présent | Présent | Présent | |
| je | skruven | skruvejin | skruvešin | skruvežan | skruvejehkon |
| tu | skruvet | skruvejit | skruvešit | skruvežat | skruve |
| il/elle | skruve | skruvii | skruvešii | skruveža | skruvejehkos |
| nous deux | skruvejetne | skruviime | skruvešeimme | skruvežetne | skruvejeahkku |
| vous deux | skruvebeahtti | skruviide | skruvešeidde | skruvežeahppi | skruvejeahkki |
| ils/elles deux | skruveba | skruviiga | skruvešeigga | skruvežeaba | skruvejehkoska |
| nous | skruvet | skruviimet | skruvešeimmet | skruvežat | skruvejehkot skruvejeahkkot |
| vous | skruvebehtet | skruviidet | skruvešeiddet | skruvežehpet | skruvejehket |
| ils/elles | skruvejit | skruveje skruvejedje |
skruvešedje | skruvežit | skruvejehkoset |
| thème négatif | skruve | skruven | skruveše | skruveš | skruve |
| Participe passé | skruven | ||||
| Abessif | skruvekeahttá | ||||
| Gérondif | skruvedettiin | ||||
| Nom d’action | skruven | ||||