First attested in 1784. бла́го (blágo) + -о- (-o-) + мы́слящий (mýsljaščij), calque of German wohlgesinnt.
благомы́слящий • (blagomýsljaščij)
masculine | neuter | feminine | plural | ||
---|---|---|---|---|---|
nominative | благомы́слящий blagomýsljaščij |
благомы́слящее blagomýsljaščeje |
благомы́слящая blagomýsljaščaja |
благомы́слящие blagomýsljaščije | |
genitive | благомы́слящего blagomýsljaščevo |
благомы́слящей blagomýsljaščej |
благомы́слящих blagomýsljaščix | ||
dative | благомы́слящему blagomýsljaščemu |
благомы́слящей blagomýsljaščej |
благомы́слящим blagomýsljaščim | ||
accusative | animate | благомы́слящего blagomýsljaščevo |
благомы́слящее blagomýsljaščeje |
благомы́слящую blagomýsljaščuju |
благомы́слящих blagomýsljaščix |
inanimate | благомы́слящий blagomýsljaščij |
благомы́слящие blagomýsljaščije | |||
instrumental | благомы́слящим blagomýsljaščim |
благомы́слящей, благомы́слящею blagomýsljaščej, blagomýsljaščeju |
благомы́слящими blagomýsljaščimi | ||
prepositional | благомы́слящем blagomýsljaščem |
благомы́слящей blagomýsljaščej |
благомы́слящих blagomýsljaščix | ||
short form | благомы́слящ blagomýsljašč |
благомы́сляще blagomýsljašče |
благомы́сляща blagomýsljašča |
благомы́слящи blagomýsljašči |