изле́чивавший • (izléčivavšij)
masculine | neuter | feminine | plural | ||
---|---|---|---|---|---|
nominative | изле́чивавший izléčivavšij |
изле́чивавшее izléčivavšeje |
изле́чивавшая izléčivavšaja |
изле́чивавшие izléčivavšije | |
genitive | изле́чивавшего izléčivavševo |
изле́чивавшей izléčivavšej |
изле́чивавших izléčivavšix | ||
dative | изле́чивавшему izléčivavšemu |
изле́чивавшей izléčivavšej |
изле́чивавшим izléčivavšim | ||
accusative | animate | изле́чивавшего izléčivavševo |
изле́чивавшее izléčivavšeje |
изле́чивавшую izléčivavšuju |
изле́чивавших izléčivavšix |
inanimate | изле́чивавший izléčivavšij |
изле́чивавшие izléčivavšije | |||
instrumental | изле́чивавшим izléčivavšim |
изле́чивавшей, изле́чивавшею izléčivavšej, izléčivavšeju |
изле́чивавшими izléčivavšimi | ||
prepositional | изле́чивавшем izléčivavšem |
изле́чивавшей izléčivavšej |
изле́чивавших izléčivavšix |