коньчина • (konĭčina) f
singular | dual | plural | |
---|---|---|---|
nominative | коньчина konĭčina |
коньчинѣ konĭčině |
коньчинꙑ konĭčiny |
genitive | коньчинꙑ konĭčiny |
коньчиноу konĭčinu |
коньчинъ konĭčinŭ |
dative | коньчинѣ konĭčině |
коньчинама konĭčinama |
коньчинамъ konĭčinamŭ |
accusative | коньчинѫ konĭčinǫ |
коньчинѣ konĭčině |
коньчинꙑ konĭčiny |
instrumental | коньчиноѭ konĭčinojǫ |
коньчинама konĭčinama |
коньчинами konĭčinami |
locative | коньчинѣ konĭčině |
коньчиноу konĭčinu |
коньчинахъ konĭčinaxŭ |
vocative | коньчино konĭčino |
коньчинѣ konĭčině |
коньчинꙑ konĭčiny |