оконча́вший • (okončávšij)
masculine | neuter | feminine | plural | ||
---|---|---|---|---|---|
nominative | оконча́вший okončávšij |
оконча́вшее okončávšeje |
оконча́вшая okončávšaja |
оконча́вшие okončávšije | |
genitive | оконча́вшего okončávševo |
оконча́вшей okončávšej |
оконча́вших okončávšix | ||
dative | оконча́вшему okončávšemu |
оконча́вшей okončávšej |
оконча́вшим okončávšim | ||
accusative | animate | оконча́вшего okončávševo |
оконча́вшее okončávšeje |
оконча́вшую okončávšuju |
оконча́вших okončávšix |
inanimate | оконча́вший okončávšij |
оконча́вшие okončávšije | |||
instrumental | оконча́вшим okončávšim |
оконча́вшей, оконча́вшею okončávšej, okončávšeju |
оконча́вшими okončávšimi | ||
prepositional | оконча́вшем okončávšem |
оконча́вшей okončávšej |
оконча́вших okončávšix |