Deverbal noun from посетя́ (posetjá, “to visit”) + -ние (-nie), from Proto-Slavic *posětiti.
посеще́ние • (posešténie) n
singular | plural | |
---|---|---|
indefinite | посеще́ние posešténie |
посеще́ния posešténija |
definite | посеще́нието posešténieto |
посеще́нията posešténijata |
посети́ть (posetítʹ) + -е́ние (-énije)
посеще́ние • (poseščénije) n inan (genitive посеще́ния, nominative plural посеще́ния, genitive plural посеще́ний)
singular | plural | |
---|---|---|
nominative | посеще́ние poseščénije |
посеще́ния poseščénija |
genitive | посеще́ния poseščénija |
посеще́ний poseščénij |
dative | посеще́нию poseščéniju |
посеще́ниям poseščénijam |
accusative | посеще́ние poseščénije |
посеще́ния poseščénija |
instrumental | посеще́нием poseščénijem |
посеще́ниями poseščénijami |
prepositional | посеще́нии poseščénii |
посеще́ниях poseščénijax |