улови́ть (ulovítʹ, “to perceive, to understand”) + -и́мый (-ímyj)
улови́мый • (ulovímyj) (comparative (по)улови́мее or (по)улови́мей)
| masculine | neuter | feminine | plural | ||
|---|---|---|---|---|---|
| nominative | улови́мый ulovímyj |
улови́мое ulovímoje |
улови́мая ulovímaja |
улови́мые ulovímyje | |
| genitive | улови́мого ulovímovo |
улови́мой ulovímoj |
улови́мых ulovímyx | ||
| dative | улови́мому ulovímomu |
улови́мой ulovímoj |
улови́мым ulovímym | ||
| accusative | animate | улови́мого ulovímovo |
улови́мое ulovímoje |
улови́мую ulovímuju |
улови́мых ulovímyx |
| inanimate | улови́мый ulovímyj |
улови́мые ulovímyje | |||
| instrumental | улови́мым ulovímym |
улови́мой, улови́мою ulovímoj, ulovímoju |
улови́мыми ulovímymi | ||
| prepositional | улови́мом ulovímom |
улови́мой ulovímoj |
улови́мых ulovímyx | ||
| short form | улови́м ulovím |
улови́мо ulovímo |
улови́ма ulovíma |
улови́мы ulovímy | |