Borrowed from Old Church Slavonic изѧщьнъ (izęštĭnŭ), from Proto-Slavic *jьzętjьnъ. Compare Czech vzácný (“precious”).
изя́щный • (izjáščnyj) (comparative (по)изя́щнее or (по)изя́щней, superlative изя́щнейший)
| masculine | neuter | feminine | plural | ||
|---|---|---|---|---|---|
| nominative | изя́щный izjáščnyj |
изя́щное izjáščnoje |
изя́щная izjáščnaja |
изя́щные izjáščnyje | |
| genitive | изя́щного izjáščnovo |
изя́щной izjáščnoj |
изя́щных izjáščnyx | ||
| dative | изя́щному izjáščnomu |
изя́щной izjáščnoj |
изя́щным izjáščnym | ||
| accusative | animate | изя́щного izjáščnovo |
изя́щное izjáščnoje |
изя́щную izjáščnuju |
изя́щных izjáščnyx |
| inanimate | изя́щный izjáščnyj |
изя́щные izjáščnyje | |||
| instrumental | изя́щным izjáščnym |
изя́щной, изя́щною izjáščnoj, izjáščnoju |
изя́щными izjáščnymi | ||
| prepositional | изя́щном izjáščnom |
изя́щной izjáščnoj |
изя́щных izjáščnyx | ||
| short form | изя́щен izjáščen |
изя́щно izjáščno |
изя́щна izjáščna |
изя́щны izjáščny | |
| masculine | neuter | feminine | m. plural | n./f. plural | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| nominative | изя́щный izjáščnyj |
изя́щное izjáščnoje |
изя́щная izjáščnaja |
изя́щные izjáščnyje |
изя́щныя izjáščnyja | |
| genitive | изя́щнаго izjáščnavo |
изя́щной izjáščnoj |
изя́щныхъ izjáščnyx | |||
| dative | изя́щному izjáščnomu |
изя́щной izjáščnoj |
изя́щнымъ izjáščnym | |||
| accusative | animate | изя́щнаго izjáščnavo |
изя́щное izjáščnoje |
изя́щную izjáščnuju |
изя́щныхъ izjáščnyx | |
| inanimate | изя́щный izjáščnyj |
изя́щные izjáščnyje |
изя́щныя izjáščnyja | |||
| instrumental | изя́щнымъ izjáščnym |
изя́щной, изя́щною izjáščnoj, izjáščnoju |
изя́щными izjáščnymi | |||
| prepositional | изя́щномъ izjáščnom |
изя́щной izjáščnoj |
изя́щныхъ izjáščnyx | |||
| short form | изя́щенъ izjáščen |
изя́щно izjáščno |
изя́щна izjáščna |
изя́щны izjáščny | ||