ме́стен • (mésten)
местен • (mesten) (not comparable, adverb месно, abstract noun месност)
masculine | feminine | neuter | plural | |
---|---|---|---|---|
indefinite | местен (mesten) | месна (mesna) | месно (mesno) | месни (mesni) |
definite unspecified | месниот (mesniot) | месната (mesnata) | месното (mesnoto) | месните (mesnite) |
definite proximal | месниов (mesniov) | меснава (mesnava) | месново (mesnovo) | месниве (mesnive) |
definite distal | меснион (mesnion) | меснана (mesnana) | месноно (mesnono) | меснине (mesnine) |
местен • (mesten)
masculine | feminine | neuter | plural | |
---|---|---|---|---|
indefinite | местен (mesten) | местена (mestena) | местено (mesteno) | местени (mesteni) |
definite unspecified | местениот (mesteniot) | местената (mestenata) | местеното (mestenoto) | местените (mestenite) |
definite proximal | местениов (mesteniov) | местенава (mestenava) | местеново (mestenovo) | местениве (mestenive) |
definite distal | местенион (mestenion) | местенана (mestenana) | местеноно (mestenono) | местенине (mestenine) |