вы́- (vý-) + ложи́ть (ložítʹ)
вы́ложить • (výložitʹ) pf (imperfective выкла́дывать)
perfective aspect | ||
---|---|---|
infinitive | вы́ложить výložitʹ | |
participles | present tense | past tense |
active | — | вы́ложивший výloživšij |
passive | — | вы́ложенный výložennyj |
adverbial | — | вы́ложив výloživ, вы́ложивши výloživši |
present tense | future tense | |
1st singular (я) | — | вы́ложу výložu |
2nd singular (ты) | — | вы́ложишь výložišʹ |
3rd singular (он/она́/оно́) | — | вы́ложит výložit |
1st plural (мы) | — | вы́ложим výložim |
2nd plural (вы) | — | вы́ложите výložite |
3rd plural (они́) | — | вы́ложат výložat |
imperative | singular | plural |
вы́ложи výloži |
вы́ложите výložite | |
past tense | singular | plural (мы/вы/они́) |
masculine (я/ты/он) | вы́ложил výložil |
вы́ложили výložili |
feminine (я/ты/она́) | вы́ложила výložila | |
neuter (оно́) | вы́ложило výložilo |