изуве́чивший • (izuvéčivšij)
masculine | neuter | feminine | plural | ||
---|---|---|---|---|---|
nominative | изуве́чивший izuvéčivšij |
изуве́чившее izuvéčivšeje |
изуве́чившая izuvéčivšaja |
изуве́чившие izuvéčivšije | |
genitive | изуве́чившего izuvéčivševo |
изуве́чившей izuvéčivšej |
изуве́чивших izuvéčivšix | ||
dative | изуве́чившему izuvéčivšemu |
изуве́чившей izuvéčivšej |
изуве́чившим izuvéčivšim | ||
accusative | animate | изуве́чившего izuvéčivševo |
изуве́чившее izuvéčivšeje |
изуве́чившую izuvéčivšuju |
изуве́чивших izuvéčivšix |
inanimate | изуве́чивший izuvéčivšij |
изуве́чившие izuvéčivšije | |||
instrumental | изуве́чившим izuvéčivšim |
изуве́чившей, изуве́чившею izuvéčivšej, izuvéčivšeju |
изуве́чившими izuvéčivšimi | ||
prepositional | изуве́чившем izuvéčivšem |
изуве́чившей izuvéčivšej |
изуве́чивших izuvéčivšix |